Novinarski krožek

Spoznajmo naše učiteljice

Na začetku šolskega leta smo se na kratko predstavili učenci novinarskega krožka in zapisali nekaj o sebi, sedaj pa smo se nekatere učenke odločile, da bomo intervjuvale učiteljice na naši šoli in jim zastavile nekaj vprašanj o njihovem delu. Zanimalo nas je, kako dolgo že poučujejo tu, kako jim je všeč poučevanje in marsikaj drugega. Preberite, kaj zanimivega so povedale.

Bojana Kastigar (kombinacija 1. in 2. razred, podaljšano bivanje, jutranje varstvo)

Koliko časa poučujete na tej šoli?
Na tej šoli poučujem 27 let.

Kateri razred najraje poučujete?
Poučujem 2. razred. S poučevanjem v višjih razredih nimam veliko izkušenj, saj sem bila vsa leta v 1. ali 2. razredu, razen nadomeščanja v primeru bolniške odsotnosti učiteljice.

Ali vam je poučevanje všeč?
Zelo mi je všeč, čeprav je vsako leto težje, saj prihajajo otroci, ki so zelo različni po sposobnostih in vedenju, zato se jim je potrebno prilagajati in se spreminjati. Je pa dober občutek na koncu šolskega leta, ko vidiš, koliko znanja so učenci pridobili.

Če bi si lahko izbrali, kateri predmet bi učili?
Slovenščino.

Kateri razred bi najraje učili?
Drugi razred, a bi bila vesela, če bi se število otrok povečalo, tako da bi bili brez kombinacije.  


Mateja Škufca Langus
(kombinacija 3. in 4. razred)

Koliko časa poučujete na tej šoli?
 Na tej šoli poučujem 17 let.

Kateri razred najraje poučujete?
 Najraje poučujem 4. razred.

Ali vam je poučevanje všeč?
 Poučevanje imam zelo rada. 

Če bi si lahko izbrali, kateri predmet bi učili?
 Učila bi geografijo.

Kateri razred bi najraje učili?
Mislim, da 4. ali 5. razred, otroke, ki so stari med 9 in 11 let.


Nina Dimec Dular (podaljšano bivanje, gospodinjstvo)

Koliko let poučujete na tej šoli?
Na tej šoli poučujem dvanajsto leto.

Ali vam je poučevanje na šoli všeč?
Poučevanje na PŠ Dobrnič mi je zelo všeč.

Če bi lahko izbrali, kateri predmet bi učili?
Kot profesorica biologije in gospodinjstva bi seveda izbrala poučevanje gospodinjstva v petem in šestem razredu in poučevanje biologije v osmem in devetem razredu.

Ne glede na to, kje in kaj poučuješ, in jaz trenutno poučujem  v podaljšanem bivanju in učim gospodinjstvo v 5. razredu, pa moraš kot učitelj čutiti in živeti svoje poslanstvo. To vidim kot strokovno podajanje znanja, navduševanje za svoj predmet, za svoje področje, biti moraš zgled, znati kompetentno vzgajati in biti pri svojem delu samozavesten, ustvarjalen in poln želje po nenehnem izpopolnjevanju svojega pedagoškega dela. V učencih poskušam zanetiti raziskovalni duh, da znajo opazovati, poročati, preveriti, eksperimentirati, ustvarjati, razvijati ideje, se nenehno spraševati, kako in zakaj, biti vztrajni in odgovorni. Pri svojem delu moraš spoštovati samega sebe in zaupati v svoje znanje, spoštovati svoje učence in biti do njih tenkočuten ter pozitivno in optimistično naravnan. Moja naloga je, da učencem pokažem, kje so še možne poti do znanja, kako znanje uporabiti in ga poiskati. Zagovarjam stališče, da je treba učencu dati vedeti, da imamo kot učitelji  avtoriteto, vendar da smo tudi mi le ljudje, ki smo lahko kdaj pa kdaj zmotljivi. Na napakah se vsi največ naučimo.Tudi slabe izkušnje so lahko neprecenljive.

Kateri razred bi najraje učili?
Poučevanje kateregakoli razreda je velik izziv za vsakega učitelja. Vsak razred te veliko novega nauči, kot učitelj si pridobiš ogromno izkušenj. Delo z mladim človekom je zame vedno navdihujoče. Tudi učitelji smo učenci, ki nas sleherna situacija navdaja z novimi priložnostmi za napredek.

Pri svojem delu se srečujem tudi s težavnimi učenci, in takrat moram še toliko bolje znati uporabiti vse svoje znanje, veščine in energijo. Učenci nas vsakodnevno opazujejo, izzivajo, ugotavljajo, kje so meje naše tolerance, in nas strokovno preizkušajo. Verjamem, da je ključna lastnost dobrega učitelja neizmerna potrpežljivost, h kateri vsakodnevno stremim in jo poskušam udejanjati na vsakem koraku pri delu z mladimi. Zelo me vleče k mojemu strokovnemu področju in k delu z učenci drugega in tretjega triletja. Vendar so mi učenci prvega triletja, s katerimi preživim največ časa, zlezli pod kožo in tudi njih z največjim veseljem učim.


Miloja Bukovec
(kombinacija 3. in 4. razred, podaljšano bivanje)

Koliko časa poučujete na tej šoli?
Na PŠ Dobrnič sem začela poučevati v tem šolskem letu, torej septembra. Tukaj poučujem komaj nekaj mesecev, a se mi zdi, kot da je preteklo že veliko časa.   

Kateri razred najraje poučujete?
Zelo težko bi se odločila, kateri razred najraje poučujem, ker sta delo v razredu in poučevanje zelo odvisna od starosti učencev in od teme, ki jo obravnavamo. Malo pa je odvisno tudi od same priljubljenosti predmeta. Tako je kakšen dan med »najljubšimi« slovenščina, drugič matematika. Skratka, v vsakem razredu je delo drugačno. Včasih mi je bližja snov 3. razreda, saj imam tudi sama hčerko podobnih let, včasih pa je bolj zanimivo delo in pogovori s starejšimi učenci.  

Ali vam je poučevanje všeč?
Seveda.

Če bi si lahko izbrali, kateri predmet bi učili?
Glede na to, da sem se izobraževala za učiteljico slovenščine, bi se odločila za poučevanje materinščine, čeprav mi je v tem času, ki sem ga preživala na tej šoli, priraslo k srcu tudi delo z mlajšimi.

Kateri razred bi najraje učili?
To mi niti ni tako pomembno, pomembno mi je delo z učenci, ne glede na njihovo starost.

Z. Avbar, L. Smolič, L. Slak

Šola v naravi za petošolce

Petošolci Manca, Matija, Zoja, Lara, Larisa, Lovro, Anže, Lana, Mojca in Žan smo se v tednu od 11. do 15. marca udeležili šole v naravi v Prekmurju. Malo smo plavali, malo hodili, predvsem pa se veliko družili in marsikaj novega naučili. Preberite si nekaj naših vtisov.

Kako si se počutil/a v šoli v naravi?

Matija: Zelo dobro.

Larisa: Super.

Lovro: Dobro.

Anže: Lepo.

Lana: Še kar dobro, le hrana ni bila tako dobra.

Žan: Imel sem se res dobro, dobil sem tudi nove prijatelje.

Lucija: V redu.

Zoja: V redu. 

Manca: Bilo mi je še kar v redu, čeprav sem pričakovala, da mi bo bolj všeč.

Lara: V redu. 

Ali so ti bile dejavnosti všeč?

Matija: Odlične so bile.

Larisa: Ja.

Lovro: Ja.

Anže: Ja.

Lana: Še kar. 

Žan: Ne ravno, ker smo imeli zaradi dejavnosti manj časa za druženje.

Lucija: Ja, lahko pa bi bile še boljše.

 Zoja: Ja, še kar.

Manca: Ja, so mi bile kar všeč.

Lara: Ojoj, ne vem, bile so še kar dobre.

Ali je bila hrana dobra?

Matija: Hrana je bila zelo dobra.

Larisa: Še kar.

Lovro: Recimo.

Anže: Bila je zelo dobra.

Lana: Ja.

Žan: Niti ne, lahko bi še kaj dodali.

Lucija: Ja.

Zoja: Da.

Manca: Ja, še posebno pa mi je bila všeč prekmurska gibanica.

Lara: Lahko bi bila boljša.

Kakšne so bile sobe?

Matija: Dobre.

Larisa: V redu.

Lovro: Bile so udobne.

Anže: Malo so bile plesnive.

Lana: V sobi sem bila s sošolko in imeli sva učiteljsko sobo. Imeli sva eno posteljo, en vzglavnik, eno odejo in en stol.

Žan: Dobre, udobne, le vzglavniki bi bili lahko bolj mehki.

Lucija: Bile so lepo urejene, le  postelje so bile malo trde.

Zoja: Lepe.

Manca: Bile so v redu.

Lara: Postelje so bile malo trde in neudobne. 

Ali si zadovoljen/na s svojim uspehom na plavanju? Ali misliš, da bi lahko dosegel še kaj več? 

Matija: Ja.

Larisa: Ja.

Lovro: Ja.

Anže: Ja.

Lana: Ja.

Žan: Mogoče, ne vem.

Lucija: Ja, lahko pa bi dosegla še kaj več.

Zoja: Ja.

Manca: Delno sem zadovoljna, pričakovala sem boljšega.

Lara: Pričakovala sem dosti več. Rada bi dosegla še več, ker hočem še bolje plavati. 

Kaj ti je bilo najbolj všeč v šoli v naravi?

Matija: Najbolj mi je bil všeč pohod.

Larisa: Všeč so mi bile dejavnosti po plavanju.

Lovro: Orientacija.

Anže: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo spali in plavali.

Lana: Najbolj mi je bil všeč bazen.

Žan: To, da smo imeli zastonj teden, da smo šli lahko plavat.

Lucija: Najbolj sta mi bila všeč kuhanje in plavanje.

Zoja: Ko smo kuhali in ko smo šli v muzej.

Manca: Ko smo plavali in ko smo si šli ogledat muzej.

Lara: Kuhanje, orientacijski pohod, vroči bazen. 

Ali si spoznal/a veliko novih prijateljev?

Matija: Ja.

Larisa: Nekaj.

Lovro: Ja.

Anže: Ja, tri.

Lana: Ja.

Žan: Ja, pet, šest.

Lucija: Ne, ker se poznamo že izven šole.

Zoja: Ne veliko.

Manca: Ne ravno veliko.

Lara: Spoznala sem pet novih prijateljic.

Kako ti je bilo všeč Prekmurje?

Matija: Zelo mi je bilo všeč.

Larisa: Zelo.

Lovro: Še kar všeč mi je bilo, le preveč je ravno.

Anže: Zelo.

Lana: Dobro mi je bilo, lahko pa bi šli še kam drugam.

Žan: Bilo mi je všeč, ni mi pa bilo všeč, ker govorijo prekmursko.

Lucija: V redu, ni nič posebnega.

Zoja: Ni nič posebnega, bilo mi je pa všeč.

Manca: Bilo je v redu, bilo mi je všeč.

Lara: Všeč mi je bilo, ker je bilo veliko ravnega, ker se mi ne ljubi hoditi v hribe. 

Ali se ti je zgodil kakšen zabaven dogodek? 

Matija: Ja.

Larisa: Je.

Lovro: Niti ne.

Anže: Ne.

Lana: Ja, ko smo plesali disko.

Žan: Ne.

Lucija: Ja, Murska Sobota ima talent.

Zoja: S puncami smo se veliko zabave, drugače pa se ni zgodilo nič posebnega.

Manca: Ne.

Lara: Murska Sobota ima talent in disko. 

Kaj si boš najbolj zapomnil/a od tega tedna v šoli v naravi?

Matija: Ko smo se igrali yu-gi-oh karte.

Larisa: Murska Sobota ima talent.

Lovro: Da sem spoznal nove prijatelje.

Anže: Da sem dobil nove prijatelje.

Lana: Najbolj si bom zapomnila, da sem dobila alergijo na pršice.

Žan: “Špagetarje”.

Lucija: Kuhanje.

Zoja: Disko večer.

Manca: Mursko Soboto.

Lara: Ko sem dobila nove prijatelje, disko večer in Murska Sobota ima talent. 

Si zelo pogrešal starše, brate, sestre … ?

Matija: Ne.

Larisa: Ja.

Lovro: Ne.

Anže: Ne.

Lana: Pogrešala sem bratca in mami.

Žan: Ne ravno.

Lucija: Ne.

Zoja: Ne veliko, bolj ob večerih, ko nisem imela dela, čez dan pa ne.

Manca: Ja, še posebej starše.

Lara: Občasno. 

Učenci novinarskega krožka


Tekmovanje v znanju naravoslovja Kresnička

V začetku meseca februarja je tudi na PŠ Dobrnič potekalo tekmovanje iz znanja naravoslovja – Kresnička, ki se ga je udeležilo kar nekaj učencev naše šole. Med vsemi učenci Osnovne šole Trebnje pa sta bila najuspešnejša prav učenca dobrniške šole, in sicer Janja Smolič, ki je osvojila prvo mesto med tretješolci, in Rok Vovko, ki je bil najboljši med prvošolci. Zato nas je zanimalo, kakšen je občutek, ko zmagaš, kakšen je recept, da posežeš po najvišjih mestih, in kakšne so se tekmovalcema zdele naloge.

Janja, kako se počutiš ob uspehu na tekmovanju?

Dobro.

So se ti zdele naloge težke?

Niti ne.

Kako si se pripravljala na tekmovanje?

Veliko sem se učila, veliko pa smo vadili tudi v okviru podaljšanega bivanja.

Kateri poskus ti je bil najtežji?

Najtežji mi je bil poskus s kruhom.

Zakaj ravno ta?

Ker smo morali vedeti vse o glivah in o plesni.

Kateri pa najlažji?

Najlažji mi je bil poskus z žogicami.

Zakaj?

S tem poskusom smo se največ ukvarjali, največkrat smo ga izvedli, poskusili.

Ali si bila kaj živčna pred tekmovanjem?

Čisto malo.

Zakaj si se odločila, da boš sodelovala na tem tekmovanju?

Razlog je bil to, da na tekmovanju Kresnička sodelujem že od 1. razreda, poleg tega pa tudi vprašanja niso tako težka.

Ali si pričakovala zmago?

Da.

In kaj nam je povedal Rok?

Rok, kako se počutiš ob uspehu na tekmovanju?

V redu.

So ti bile naloge težke?

Ne.

Kako si se pripravljal na tekmovanje?

Dobro.

Kateri poskus ti je bil najtežji?

Noben.

Kateri pa najlažji?

Najlažji je bil poskus z vodnimi balončki.

Ali si bil kaj živčen pred tekmovanjem?

Ne.

Zakaj si se odločil, da boš sodeloval na tekmovanju?

Ker mi je bilo všeč.

Si pričakoval zmago?

Da.

Hvala za sodelovanje!                           L. Smolič in Z. Avbar


Pozitivni nemir z Ansamblom Nemir 

Učenke novinarskega krožka Zoja, Lucija, Maja in Lara so za “krstni intervju” zaslišale člane skupine Nemir, ki je v Dobrniču nastopila kot gost proslave pred dnevom samostojnosti in enotnosti. Preberite, kaj zanimivega so izvedele.

Koliko let že deluje Ansambel Nemir?

Ansambel Nemir deluje od leta 2006. Letos smo praznovali 12 let, odkar smo skupaj.

Kdo je ustanovil zasedbo?

Ansambel je bil, kot sem že dejal, ustanovljen leta 2006, in sicer so ga ustanovili štirje člani, to so bili Andrej  Zupan, Gregor Možina, David Brajer in Tomaž Gracar.

Kako ste se spoznali?

Spoznali smo se povsem naključno. Vsi smo glasbeniki, in eden je prišel k enemu na »špil«, drugi k drugemu in tako naprej. Potem smo se malo zamenjali in nastal je ansambel. Zasedba se je z leti malo kadrovsko spreminjala, nekateri člani so odšli, drugi so prišli na novo … Sedaj smo šestčlanska skupina in vse deluje, tako kot mora.

Kje ste nastopili prvič, kje je bil vaš prvi nastop?

Prvi nastop Ansambla Nemir je bilo praznovanje abrahama v gostilni Pri Micki.

Ali se še spomnite, katero pesem ste napisali najprej? Katera je bila vaša prva?

Uf, to je bilo pa že dolgo časa nazaj. Mislim, da je naša prva skladbica Prva ljubezen. Avtor je naš kitarist, glasbo pa je napisal Joško Mikec.

Ali je glasba vaš poklic?

Ne, ni naš poklic, ampak je hobi.

Koliko nastopov oziroma koncertov imate na leto?

Priznati moram, da imamo na leto ogromno nastopov. Točne številke sicer ne vem, ampak nekako od 100 do 200.

Na katerem od teh nastopov ste imeli največjo tremo?

Največ treme je prisotne pred vsakim festivalom, takrat, ko smo se še udeleževali festivalov, torej tekmovanj narodno-zabavne glasbe. Na festivalih živčki vedno delajo.

Na koliko porokah ste igrali v letu 2018?

Zaigrali smo na osmih porokah.

Kdo sicer največkrat poje solo?

V Ansamblu Nemir poje drugi tenor naš kitarist Andrej Zupan.

Ali ste se veselili današnjega nastopa?

Ja, nemirovci se veselimo vsakega nastopa. Seveda smo se veselili tudi današnjega koncerta, saj radi dajemo ljudem veselje, dobro glasbo in tisti pozitivni nemir v srcih.

Hvala za vaš čas in še veliko nemirnih let!  

Z. Avbar,  L. Smolič, M. Rogelj, L. Slak


Kdo smo? 

Učenci, ki so se pridružili novinarskemu krožku, so vedoželjni, radovedni, veseli, zabavni, imajo bujno domišljijo in še marsikaj. Preberite, kako so se nekateri med njimi opisali sami.

Sem Zoja in zelo rada plešem. Ko sem izvedela, da bo letos eden izmed krožkov Novinarski krožek, sem se odločila, da se bom prijavila. Zdaj mi ni žal za to odločitev. Zelo se zabavamo. Všeč pa mi je, da imamo lahko svoje novinarčke. Imamo pa tudi dobro mentorico.

Jaz sem Lara. Prijavljena sem na veliko interesnih dejavnosti, novinarski krožek pa je med mojimi najboljšimi. Zelo rada igram tudi v dramskih predstavah, seveda pa sta mi všeč še ples in petje. Po mojem mnenju je novinarstvo moj hobi (konjiček).

Sem Lucija in zelo rada pojem in igram violino. Hodim v Glasbeno šolo Trebnje. Moj najljubši predmet je matematika. Ko bom velika, si želim postati veterinarka, saj obožujem živali. Ko sem v šoli, se zelo rada družim s prijatelji. Med vikendom sem najbolj vesela, če se cela naša 11-članska družina zbere doma.


Novinarski krožek na PŠ Dobrnič

V letošnjem šolskem letu je na PŠ Dobrnič prvič organiziran novinarski krožek, ki ga lahko obiskujejo učenci 3., 4. in 5. razreda. Namenjen je vsem radovednim, vsem, ki radi zastavljajo vprašanja in ki jih zanimajo različne tematike. Tako bomo anketirali učence in morda tudi katerega od učiteljev, pripravljali intervjuje z znanimi in neznanimi osebami, poročali o dogajanju na šoli in še mnogo zanimivega. Vabljeni k prebiranju naših prispevkov.

Učenci novinarskega krožka in mentorica M. Bukovec