Teden možganov
Človek je kot socialno bitje vedno vpet v takšne ali drugačne odnose. Ljudje bivamo v vzajemni povezavi z drugimi – mi vplivamo nanje in oni vplivajo na nas, kar je dinamičen proces na več ravneh. Razvili smo izredno zapleten in prefinjen sistem medsebojne komunikacije. Zmožni smo učenja prek socialnih stikov, vzpostavljanja velikih socialnih sistemov in bivanja v njih ter sodelovanja na način, ki je drugačen od drugih vrst. Pri vsem tem sodelujejo številne možganske strukture in omrežja. Zanimalo nas je, kako so možgani zgrajeni, kakšne so njihove naloge in kaj vse lahko zaradi njih delamo.
N. Dimec Dular
Gregorjevo
Na Slovenskem je obveljal rek, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
N. Dimec Dular
Pust
Učenci podaljšanega bivanja so zelo uživali, ko so izdelovali pustne maškare.
N. Dimec Dular
Nastale so pikapolonice
N. Dimec Dular
Priprave na tekmovanje v znanju naravoslovja Kresnička
Pri poskusu Domači plastelin smo iz moke, soli, olja, vode in barvila za živila izdelali domači plastelin. Odgovorili smo na vprašanja, katere lastnosti ima dober plastelin, kako narediti tršega ali mehkejšega, kaj se zgodi s kepo plastelina, če jo pustiš nekaj dni na zraku, kako se plastelin spremeni, če ga pustiš ali spečeš v pečici …
Pri poskusu Špageti smo poskušali čim bolj natančno napovedati, na koliko koščkov se bo zlomil špaget, pri tem smo špagete upogibali enkrat hitro in drugič počasi. Za vsak špaget, ki smo ga zlomili, smo zapisali, na koliko koščkov se je zlomil. Poskuse smo ponavljali s tanjšimi in debelejšimi špageti, sproti pa beležili rezultate. Lomili smo krede in preštevali, na koliko koščkov se zlomijo. Prepogibali smo na pol list papirja A4.
Zelo zanimiv je bil poskus Kam raste rastlina, kjer smo v lonček z zemljo posadili fižolova semena in čakali, da vzklijejo. Ko je imela fižolova rastlina dva zelena lista, smo lonček z rastlino prestavili v škatlo, ki smo jo z notranje strani pobarvali na črno ter vanjo namestili dve črni polički iz kartona. Vseskozi smo rast fižola spremljali in skrbeli, da je bila prst vedno vlažna. Pogovarjali smo se, kaj pomeni visoka ali nizka rast fižola, kaj potrebujejo rastline za rast. Primerjali smo rastlino, ki je zrastla v škatli, s tisto, ki je zrastla na okenski polici. Spoznali smo zgradbo fižola in pomen posameznega dela rastline.
N. Dimec Dular
Leto v znamenju podgane
Kitajsko novo leto se začne 25. januarja, trajalo pa bo do 11. februarja 2021. Leto bo v znamenju podgane in bo prineslo nove začetke.
N. Dimec Dular
Bleščeče se smrečice
N. Dimec Dular
Škratki
N. Dimec Dular
Cvetličarska delavnica
N. Dimec Dular
Srebrni okrasek
N. Dimec Dular
Naučili smo se narediti kapice
N. Dimec Dular
Izdelovanje okraskov za novoletno smrečico in krasitev smrečice
N. Dimec Dular
Snežaki so okrasili našo učilnico
N. Dimec Dular
Ustvarjali smo zimsko mesto in medvedke ter krasili kozarce
N. Dimec Dular
Izdelovanje voščilnic
N. Dimec Dular
Aktivnosti v podaljšanem bivanju pred Slovenskim tradicionalnim zajtrkom
Dober teden pred Slovenskim tradicionalnim zajtrkom so v podaljšanem bivanju potekale dodatne aktivnosti, ki so podkrepile pomen tradicionalnega zajtrka. Učenci so spoznavali življenje čebel, čebeljo družino, čebelje izdelke in se pogovarjali o pomenu čebel. Igrali so didaktično igro Od ličinke do čebele nabiralke. Likovno so poustvarili čebelo nabiralko. Učenci so barvali pobarvanke na temo čebele. Seznanili so se s knjigami z vsebino o čebelah. V povezavi z ekobralno značko smo v podaljšanem bivanju prebrali knjigo Marije Mezeg, Medena skrivnost kranjske čebelice, in se o njej pogovorili. Učenci obeh skupin podaljšanega bivanja so sodelovali pri predstavitvi in degustaciji manj znanih tropskih sadežev. Spoznali in poskusili so avokado, karambolo, mango, rambutan, kokos, suhe datlje, granatno jabolko, kumkvat, pasijonko, pitajo in papajo. S pomočjo Prehranskih kartic so učenci razvrščali sadje v dve skupini, in sicer na sadje, ki zraste v Sloveniji, in na sadje, ki zraste drugje po svetu. Učenci so sodelovali pri pogovoru, kolikšno pot naredi posamezna vrsta sadja, da pride na naš krožnik, ter predlagali, katero sadje je bolj primerno, da ga zaužijemo glede na narejen ogljični odtis v naravi, če smo okoljsko odgovorni. Sadje so razvrščali na pečkato, koščičasto, jagodičasto, lupinasto in tropsko sadje.
N. Dimec Dular
Več najdete tukaj.
Gozdne živali
Pogovarjali smo se o življenju nekaterih gozdnih živali Slovenije. Da bi o živalih izvedeli še več, smo iskali podatke in zanimivosti o njih v strokovni literaturi. Izdelali smo plakate, ki smo jih obesili na vhodu šole.
N. Dimec Dular
